9. epizodo lahko poslušaš na APPLE PODCAST, SPOTIFY ali GOOGLE PODCAST.
Hej! Lepo pozdravljeni.
Dobrodošli v 9. epizodi podcasta Nasveti učiteljice Nine. Dobrodošle učiteljice, bodoče učiteljice, vzgojiteljice, študentke pedagoških smeri, mame in vse, ki vas zanima delo z otroki in osebna rast.
Hvala vsem, ki mi prisluhnete, se z mano učite in z mano isčete iskrice tega sveta.
V 9., solo epizodi se dotaknem osebne rasti, osebnega zadovoljstva, pa tudi stiske, aksioznosti, načrtovanja ciljev in vsega, kar nam pride na poti ...
9. epizoda bo rahlo izpovedna, saj bom govorila o tem, kaj se mi je dogajalo zadnje tedne, kako to dojemam in kaj sem se s tega naučila. Glavna tema tega pogovora pa bo vera vase.
Verjameš vase? Pa zares verjameš vase? Verjameš v svoje misli in svoj notranji občutek? Verjameš, da si tu z razlogom?
Kdaj obupaš? Kaj te pripelje do obupa in anksioznosti? Kdaj si rečeš ... Je bilo dovolj?
Si znaš postaviti meje? Si ponosna nase? Kaj te osrečuje? Kaj ti jemlje energijo? Kaj si moraš oprostiti? Za kaj si hvaležna? Kaj si se naučila in kaj se še boš ...
Ob koncu leta se radi ozremo nazaj, pogledamo svoje leto, svoje dosežke, svoje strahove ... Moj mesec pa ni šel v to smer ... Z vprašanji sem se zbudila, z vprašanji sem zaspala. Kaj delam narobe?
Marsikdo zdaj debelo pogleduje in si misli, kaj si zmišljujem. Pa se ne. Nina, učiteljica Nina, ki bi jo velika večina opisala kot optimistko, nasmejano in zadovoljno, se je sesedla. Ta mesec nisem našla tistega, kar sem do sedaj videla vsak dan.
Začela sem z obsojanjem same sebe, kasneje z obsojanjem virusa, nadaljevala sem z silnim entuziazmom in mislijo, da zmorem vse, se znova sesedla in v enem trenutku obstala.
Gledala sem v belo steno, se smilila sama sebi, se spraševala kdaj bo konec in takrat sem dojela.
Moj tempo življenja je v tem obdobju totalno obrnjen na glavo. Sem človek akcije. Obožujem akcijo. Obožujem adrenalin. Obožujem, ko imam popolnoma nafilan urnik. Ampak, obožujem ljudi. Obožujem človeško energijo. Obožujem stik, kontakt in pogled, zazrt v oči.
Tega zdaj ni. Od jutra do večera je v meni le ena misel. Kaj moram še narediti? Med delom za šolo, razmišljam o pospravljanju, kuhanju in ostalih obveznostih. Med pospravljanjem razmišljam o projektih. Med delom za projekte razmišljam o šoli ... In to se ponavlja iz dneva v dan.
Ko smo poučevali v šoli je bilo drugače. Prišla sem v šolo, se ob jutranji kavi nasmejala s sodelovkami, kasneje pa v razredu med otroki pozabila na vse ostale obveznosti. Bila sem tam, z njimi. Bila sem popolnoma prisotna, a le tam. Med vožnjo domov, sem razmišljala o delu doma, projektih, vrtičkanju in drugih rečeh. Popoldne sem bila doma. Le doma. Tukaj in zdaj.
Vzela sem si prost dan. Kljub temu, da so stvari čakale, ker niso bile narejene .. Vzela sem si prost dan. Delala sem NIČ. En velik NIČ. Razmišljala sem NIČ, en velik NIČ. Dneva se ne spomnim dobro. Je pa prijal. To sem potrebovala jaz, to je potrebovalo moje telo, to so potrebovale moje misli.
Včeraj sem s popolnoma drugačno energijo zakorakala v dan. Misli so jasnejše, predvsem pa ne preskakujejo na druge stvari. Sem tukaj, zdaj.
Zadihala sem in se odločila, da začnem leto 2021 drugače, kot se je začel december 2020.
V roke sem vzela nov zvezek in na prvo stran napisala V LETU 2021 VERJAMEM VASE. In to mislim resno. Verjamem vase in se poslušam.
V letu 2021 bom gradila na vseh področjih svojega življenja. Pozorna bom na zdravje, učenje, zabavo, ljubezen, socialno življenje, denar, kariero. Pozorna bom na zabavo. Pa ne tisto običajno. Ampak tisto – saj veste – zabavo v naših srcih.
Ne vem koliko vam je dala ta epizoda, vam pa povem, da je meni ogromno. Bodite vi vi in verjemite vase.
Želim vam prijetno nedeljo, čaroben december in čim več zabave v vaših srcih.
Hvala vsem.
Adijo!
